Fizioterapija Habjan
Jersey finger: avulzija tetive FDP in izguba aktivnega upogiba končnega sklepa prsta
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Jersey finger je poškodba upogibalne tetive prsta, pri kateri pride do avulzije ali rupture tetive flexor digitorum profundus oziroma FDP na narastišču na distalni falangi. Tetiva FDP omogoča aktivni upogib distalnega interfalangealnega sklepa, zato je značilen klinični znak poškodbe nezmožnost aktivne fleksije končnega sklepa prsta. Poškodba najpogosteje nastane pri nenadnem iztegu prsta, ki je bil v aktivnem prijemu, na primer pri športih z vlečenjem za dres, pri padcu, prijemu za oblačilo, vrv ali drug predmet. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki je pri obravnavi takšne poškodbe ključno razlikovati med akutno avulzijo FDP, pooperativnim stanjem po reparaciji tetive in sekundarnimi omejitvami gibljivosti, ki nastanejo zaradi imobilizacije, bolečine ali adhezij tetivnega sistema.
Jersey finger je zaprta poškodba fleksornega mehanizma prsta, pri kateri se tetiva FDP odtrga od narastišča na distalni falangi. Ker FDP poteka do končnega členka prsta, je njena glavna funkcija aktivni upogib distalnega interfalangealnega sklepa oziroma DIP sklepa.
Pri popolni avulziji pacient ne more aktivno upogniti končnega sklepa prizadetega prsta, čeprav je gib v proksimalnem interfalangealnem sklepu lahko ohranjen. Tetiva se lahko umakne različno proksimalno, zato se poškodbe razlikujejo po stopnji retrakcije, prisotnosti kostnega odlomka in stabilnosti tetivnega sistema.
Najpogosteje je prizadet prstanec, ker je pri prijemu pogosto najbolj izpostavljen nenadni vlečni sili. Poškodba pa se lahko pojavi tudi na drugih prstih, zlasti pri športnikih, fizičnih delavcih in pri situacijah, kjer pride do nenadne sile na upognjen prst.
Diferencialno je treba jersey finger razlikovati od mallet finger poškodbe, poškodb volarne plošče, distorzije DIP sklepa, zloma distalnega členka, poškodbe pulleyev in drugih fleksornih tetivnih lezij. Klinična opredelitev je pomembna, ker je časovna obravnava pri avulziji FDP funkcionalno zelo pomembna.
Jersey finger nastane zaradi nenadne ekscentrične obremenitve tetive FDP. Mehanizem je značilen: prst je aktivno upognjen in drži predmet, nato pa zunanja sila nenadoma iztegne končni členek. Zaradi tega nastane preobremenitev narastišča tetive na distalni falangi.
Poškodba je tipična za kontaktne športe, športne prijeme, borilne športe, plezanje in delovne situacije, kjer prst nenadoma zdrsne ali se zatakne ob predmet. Pri večji sili lahko tetiva s seboj odtrga tudi kostni fragment.
- Nenaden izteg aktivno upognjenega prsta med močnim prijemom.
- Vlečenje za dres, oblačilo, vrv ali trak, kjer se končni členek sunkovito iztegne.
- Kontaktni športi, zlasti pri prijemu nasprotnika ali športne opreme.
- Plezanje in športi z močnim prijemom, kjer je FDP tetiva izpostavljena veliki vlečni sili.
- Padci ali zatikanje prsta ob predmet, ki povzroči forsiran izteg DIP sklepa.
- Delovne poškodbe pri rokovanju z orodjem, tekstilom, trakovi ali težjimi predmeti.
- Pridružen kostni odlom na distalni falangi, kadar sila preseže trdnost kostno-tetivnega narastišča.
Klinična slika jersey finger poškodbe je odvisna od stopnje rupture, retrakcije tetive, prisotnosti kostnega odlomka in časa od poškodbe. Najpomembnejši znak je izguba aktivnega upogiba v končnem sklepu prizadetega prsta.
- Nezmožnost aktivnega upogiba DIP sklepa prizadetega prsta.
- Bolečina na volarni strani končnega členka ali vzdolž poteka fleksorne tetive.
- Oteklina in občutljivost v distalnem delu prsta po akutni poškodbi.
- Občutek poka ali nenadnega popuščanja v trenutku poškodbe.
- Slabši prijem, ker končni členek ne sodeluje pri zapiranju prsta.
- Bolečina pri poskusu aktivne fleksije prsta proti uporu.
- Možna zatrdlina ali občutljivost bolj proksimalno, kadar se tetiva umakne.
- Sekundarna togost prsta pri pozni obravnavi ali po daljši imobilizaciji.
Zdravljenje jersey finger poškodbe je odvisno od tipa avulzije, stopnje retrakcije tetive, prisotnosti kostnega fragmenta in časa od poškodbe. Pri popolni avulziji FDP je funkcionalna opredelitev poškodbe časovno pomembna, ker se retrakcija tetive in brazgotinjenje hitro povečujeta ter lahko otežita kasnejšo rekonstrukcijo.
Po kirurški reparaciji je rehabilitacija natančno strukturirana. Cilj ni samo povrnitev gibljivosti, temveč zaščita popravljene tetive, preprečevanje adhezij, postopna aktivacija fleksornega mehanizma in varna obnova prijema. Prehiter ali premočan prijem lahko ogrozi reparacijo, predolga zaščita pa poveča tveganje za togost in slabše drsenje tetive.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati oteklino in bolečino, zaščititi reparacijo tetive, ohraniti pasivno gibljivost prsta, postopno obnoviti aktivno fleksijo DIP sklepa, izboljšati drsenje tetive FDP, zmanjšati adhezije, obnoviti koordinacijo prstov in povrniti funkcionalen prijem.
Začetna obravnava je prilagojena protokolu operaterja. Običajno vključuje zaščitno opornico, nadzor otekline, nežno pasivno gibanje v dovoljenem obsegu, učenje varnega položaja roke in postopno uvajanje aktivacije tetive brez preobremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se pri pooperativni rehabilitaciji spremlja obseg gibanja DIP, PIP in MCP sklepov, kakovost drsenja tetive, oteklina, brazgotinska občutljivost, sposobnost izolirane aktivacije FDP in funkcionalna uporaba roke pri vsakodnevnih nalogah.
TECAR terapija se uporablja pri oteklini, bolečini in slabši elastičnosti mehkih tkiv v fazi, ko je tkivo za takšno obravnavo primerno. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost in pripraviti prst ter dlan na manualno terapijo in vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri pooperativni občutljivosti, lokalni bolečini, draženju mehkih tkiv in brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja in lokalni reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti mehkih tkiv in adhezijah v poznejših fazah rehabilitacije. Namen je izboljšati elastičnost tkiva pred manualno mobilizacijo in aktivnimi vajami za drsenje tetive.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, zaščitni mišični inhibiciji in slabši aktivaciji roke po imobilizaciji. Pri poškodbi fleksorne tetive je cilj izboljšati pripravljenost tkiv za nadzorovano aktivno delo brez pretirane sile prijema.
Manualna terapija vključuje obravnavo otekline, mobilizacijo sklepov prsta v dovoljenem obsegu, obravnavo brazgotine, izboljšanje drsnosti mehkih tkiv in sproščanje kompenzacijske napetosti v dlani ter podlakti. Tehnike morajo biti natančno dozirane in časovno usklajene s celjenjem tetive.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Vključuje pasivno in aktivno-asistirano gibanje, vaje za drsenje tetive, izolirano aktivacijo FDP, postopno aktivno fleksijo DIP sklepa, koordinacijo prstov, kasneje pa progresivno krepitev prijema, pincetnega prijema in funkcionalnih nalog roke.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo otekli regiji, senzorično stimulacijo, boljše zaznavanje položaja prsta in podporo pri funkcionalnih gibih v poznejših fazah rehabilitacije.
Napredovanje rehabilitacije mora biti postopno. Najprej se vzpostavi varno gibanje in drsenje tetive, nato izolirana aktivacija FDP, kasneje nadzorovan prijem, moč in specifične obremenitve glede na delo ali šport.
Prognoza pri jersey finger poškodbi je odvisna od tipa avulzije, časa do reparacije, stopnje retrakcije tetive, kakovosti celjenja, prisotnosti kostnega fragmenta in natančnosti rehabilitacijskega protokola. Zgodaj prepoznane in ustrezno obravnavane poškodbe imajo boljše možnosti za obnovo aktivnega upogiba končnega sklepa.
Rehabilitacija po reparaciji fleksorne tetive je običajno večtedenska do večmesečna. V začetnih tednih je poudarek na zaščiti tetive in kontroliranem gibanju, kasneje na aktivnem drsenju, obsegu gibanja, zmanjševanju adhezij in postopnem vračanju moči prijema.
Daljši potek je pogost pri pozno obravnavanih poškodbah, večji retrakciji tetive, izraziti brazgotinski reakciji, sekundarni togosti PIP ali DIP sklepa in pri pacientih, ki potrebujejo visoko funkcionalno obremenitev roke. Rehabilitacija je uspešna, ko se obnovi aktivna fleksija DIP sklepa, izboljša drsenje FDP tetive in se prst ponovno učinkovito vključuje v prijem.
Jersey finger pomeni avulzijo ali rupturo tetive flexor digitorum profundus na narastišču na distalni falangi. Posledica je nezmožnost aktivnega upogiba končnega sklepa prsta.
Značilni klinični znaki so nezmožnost aktivne fleksije DIP sklepa, bolečina na volarni strani prsta, oteklina, slabši prijem in bolečina pri poskusu upogiba prsta proti uporu.
Pri popolni avulziji se tetiva FDP lahko umakne proksimalno, sčasoma pa se poveča brazgotinjenje. To lahko oteži kasnejšo reparacijo in vpliva na končni funkcionalni rezultat.
Rehabilitacija poteka po zaščitnem protokolu. Najprej se varuje tetiva in ohranja dovoljeno gibanje, nato se postopno uvaja aktivno drsenje tetive, izolirana fleksija DIP sklepa, koordinacija prstov in kasneje krepitev prijema.
